Go Simolola

Kemptšo ya Chinchillas go ba Dipudišwa

Re a go amogela lefatshe le le monate la go ba beng ba chinchilla! Chinchillas ke dinyane tse dikgolo, tse di nnyane tse di tswa Andes Mountains mo Amerika Borwa, tse di tsewang ka boiwa bjo bo bonolo boo bo kgolo le botho jwa bone bjo bo ratang go bapala. Go ba dipudišwa, di a kgethegilwe ka go tlhoka tlhokomelo e e kgolo, go phela nako e telele, le go nna le mekgwa e e kgontseng. Ka nalelo ya nako ya kgale, chinchillas di ne di tshelwa boiwa bja bone, e e iseditseng go le bofefo mo lefatshe ka mathomo a lekgolo la 20 la dingwaga. Gabotse, di rulaganywa mo lefatsheng la batho go ya kwa kgwebong la dipudišwa, ka mefuta e e bobedi e e kgolo e e bolokiwang go ba dipudišwa: Chinchilla lanigera (chinchilla ya mogolo wa moya) le Chinchilla brevicaudata (chinchilla ya mogolo wa nnyane). Go utlwisisa nalelo ya bone le taxonomy ke motheo o o siameng go ba neela bophelo bjo bo monate le bo phelang sentle.

Chinchillas di ya mo lefelong la Chinchillidae mme di amana thata le viscachas le dinyane tse dingwe tsa Amerika Borwa. Taxonomy ya bone e bonts'a se se diriseditseng go ikemela mo dibakeng tse di maswe, tse di phahameng, e e dirang gore tlhokomelo ya bone e ya dipudišwa e nne e kgolo. Ka mohlala, boiwa bja bone bo bo tetelele—go fihla ga 60 hairs per follicle—bo di thusa go nna bo phutholofaditše mo lebatung le le batla, eupša gape bo dirang gore di nne bo chefo bo bonolo mo mamelong o o kahodimodimo ga 75°F (24°C). Fa o le mongwe wa basha, go lemoga mekgwa ya bone ya tlhaho go tla go tseye mo go dira ntlo e e siameng ya chinchilla ya gago.

Go Utwišiša Nalelo ya Chinchilla

Chinchillas di na le nalelo e e kgolaganeng e e amahanngwa le lefelo la bone la tlhaho mo dinageng jaaka Chile, Peru, Bolivia, le Argentina. Mo lefatshe, di nna mo masimong a a majwe, a a sufiwang ka bophahamo bo bo fihlang go 14,000 feet (4,270 meters), moo di ikemetseng go boloka metsi le go phela sentle ka dithotobolo tse di fokolang. Batho ba bagae ba Andes, jaaka setšhaba sa Chincha (seo leina la bone le tswang ho lona), ba ne ba rata chinchillas ka boiwa bja bone nako e telele pele kolonise ba Europe ba fihla lekholong la 16 la dingwaga. Ka dilemo tsa 1900s, go tsheda go feta tekano se ile sa isa mo go fokotsega ga batswadi, se se iseditseng go dira boiteko bja go boloka le go ntšha diporograme tsa go rulela ka lapeng.

Nalelo ena e bohlokwa go beng ba dipudišwa ka gore e bonts'a lebaka la gore chinchillas di na le ditlhoko tse di kgolo thata. Ditshono tsa bone tsa lefatshe di susumetsa boitshiso jaaka go tshwara (di kgona go tshwara go fihla ga 6 feet kgotsa 1.8 meters!) le go ipata mo masimong, ka jalo go dira boitumelo bjo bo tshwanang mo lefatsheng la batho ke senotlwaela sa bophelo bjo bo siameng bja bone. Go itse ka se se dirileng mo go bona gape se dira gore o rate go tišega ga bone le go nna kgethegilwe go ba metswalle.

Taxonomy le Motheo wa Mefuta

Mo go taxonomy, chinchillas di ya tlasa order Rodentia, suborder Hystricomorpha, e e di kopanyang le dinyane tse dingwe tsa Amerika Borwa jaaka guinea pigs. Genus Chinchilla e akaretsa mefuta e e bobedi e e botšego pele. Chinchilla lanigera, e e atileng thata mo kgwebong la dipudišwa, e na le mogolo o o molelele le mmele o o mosesaane, fa Chinchilla brevicaudata e na le mmele o o tetelele le mogolo o o mokgutshwane eupša ha e bolokwe hangata go ba dipudišwa. Chinchillas tsa lapeng di tla ka mebala e e fapaneng jaaka grey, beige, kgotsa violet—tse di ntšhelweng ka go kgethela go rulela.

Go utlwisisa se se di bitsang se di thusa beng go lemoga gore chinchillas ha se “big hamsters” feela. Physiology ya bone, jaaka setšhaba sa bona se se bonolo se se siameng ka dijo tse di nang le fiber e e kgolo, se tswa mo nalelong ya bone ya tlhahiso. Ka mohlala, di sa khone go dira dijo tse di mafura kgotsa tse di nang le tswalo, ka jalo go neya hay le pellets tse di kgolo tsa chinchilla ke sa bohlokwa.

Malebogo a A Maikemisetso go Beng ba Basha

Go qala, ela hloko malebogo ana a a tswang mo nalelong le biology ya bone:

Ka go utlwisisa nalelo le taxonomy ya chinchillas, o tla be o itetše sentle go tletša ditlhoko tsa bone. Dinyane tseno ke motswako o o monate wa lefa la lefatshe le kgahlagelo ya lapeng, mme ka tlhokomelo e e siameng, di ka nna metswalle e e ratang ka ngwaga tse 10-20. Kena mo leutwelong lwano ka mamello le thlolo, mme o tla aga khokahano e e matla le chinchilla ya gago!

🎬 Oba mo Chinverse